Sončev mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo ter nanjo vrže svojo senco in ustvari nenavaden mrak. Ta pojav so številne starodavne civilizacije razumele kot znamenje apokalipse ali sporočilo bogov, po navedbah Ameriške vesoljske agencije Nasa pa gre v resnici za "kozmično naključje".
Popolni Sončev mrk bo 12. avgusta najprej mogoče opazovati nad odročnim območjem severne Rusije. Pas popolnega mrka se bo nato raztezal čez Grenlandijo, Islandijo, Španijo in skrajni severovzhod Portugalske. V Španiji bo pot popolnega mrka potekala približno od severnega mesta Oviedo do otoka Majorka. Tam ga bo moč opazovati tik pred sončnim zahodom, trajal pa bo manj kot dve minuti. V nekaterih delih Rusije in Grenlandije bo trajal nekoliko dlje, vendar še vedno manj kot dve minuti in pol.
Kot je pojasnil profesor z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete Igor Žiberna, se bo v Sloveniji mrk začel ob 19.25. Največja prekritost bo nastopila ob 20.25, ko bo Luna zakrila približno 90 odstotkov Sončevega premera. Ker bo Sonce takrat že pod obzorjem (zašlo bo ob 20.21), vseh faz mrka iz naših krajev ne bo mogoče opazovati. Stopnja prekritosti bo sicer nekoliko večja v jugozahodni kot v severovzhodni Sloveniji.
Posebnost letošnjega večera je tudi to, da bo kmalu po Sončevem mrku vrhunec meteorskega roja Perzeidov.
Običajno dva tedna pred ali po Sončevem mrku nastopi še Lunin mrk. Po besedah Žiberne bo letos iz Slovenije tako mogoče opazovati tudi delni Lunin mrk, ki bo nastopil 28. avgusta v jutranjih urah, ko bo polna Luna že zahajala.
Vsako leto se sicer zgodita približno eden ali dva Sončeva mrka. Ker pa je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno območje na naslednjega čaka tudi okoli 400 let. Že 2. avgusta 2027 bo popolni Sončev mrk prečkal jug Španije, sever Afrike in Arabski polotok. Ta bo najdaljši v tem stoletju, saj bo njegova popolna faza trajala šest minut in 23 sekund. Prebivalci Slovenije pa bodo popolni Sončev mrk lahko opazovali šele 3. septembra 2081.
