Ambrož Blatnik, direktor, ki v mežiškem hramu kulture presega meje mogočega

Seveda pa ne velik obisk ter ne bogat program nista samoumevna. Vse prej kot to. Sta plod trdega in predanega dela izjemne ekipe, ki že leta složno sodeluje ter se odlično dopolnjuje. Na čelu le-te je direktor Ambrož Blatnik, ki pravi, da ga je ta ekipa hitro prepoznala v smislu, da je le najboljše dovolj dobro. Hitro jih je »okužil« s tem. Blatnik dodaja: »Srečo imamo, da smo ekipa, ki cenimo kvaliteto. Sodelavci imajo zelo dober in soroden okus in večkrat mi vržejo žogico v smislu, Ambrož, zrihtaj in pripelji …«

Resnično se zdi, da je v okviru Narodnega doma Mežica velikokrat še nemogoče mogoče. Na odru tamkajšnjega hrama kulture so stali diva kot je Josipa Lisac, Magnifico, Siddharta, Vlado Kreslin, Nina Pušlar, Jan Plestenjak, Psihomodo pop, Laibach, Hamo, Mrfy, Katalena, pa muzikali Cvetje v jeseni, Mamma mia in mnogi drugi. Ne dolgo nazaj smo bili priča pogovoru z nekdanjim predsednikom Borutom Pahorjem in še in še … Da ne govorimo o njihovem paradnem konju – gledališkem abonmaju, ki drži najvišji nivo predstav kljub temu, da se jim finančno le redko izide. Z vso silo vztrajajo z najvišjim nivojem predstav, saj vidijo, da ljudje oz. širša okolica to potrebuje in nanj tudi nestrpno čaka. Počaščeni so, da so na njihovem odru stali eni največjih: oba Šugmana, pa Cavazzi, Gašper Tič, Samobor, Musevski … Razmišljanje o tem direktorja Blatnika ponese v nostalgijo in lepše čase, bolj prijazne za kulturo in gledališče. Njihovo vodilo je bilo nekoč in tako ostaja »najboljše za ljudi« in da delajo v pravo smer, govori zgovoren množičen obisk predstav in koncertov.

Vedno večjo pozornost namenjajo tudi sklopu predstav amaterskih gledališč. Nekaj časa nazaj so gostili kulturnike zamejskih Slovencev, saj prav s temi predstavami želijo v dom privabiti čim večje število lokalnih gledalcev. Te velikokrat pogrešajo.

V managerskih krogih in krogih estradnikov se Blatnika drži vzdevek »kulturni buldožer«. Ne zato, ker je po srcu gradbinec in ker vedno rine zamišljenemu cilju … Ampak zato, ker velja za velikega profesionalca, ker nimajo tudi enega samega dvoma in skrbi glede vrhunske organizacije in ker vedo, da ima ob sebi butično ekipo ljudi, ki bo poskrbela za brezhiben potek in nivo dogajanja.

Zgovoren obisk občinstva iz cele Koroške pove več kot tisoč besed. Kaj lahko k temu dodate vi?

»Zelo sem vesel, da se obiskovalci radi vračajo na naše sedeže. Posebej pa me veseli, da se mnogi prav zaradi naših prireditev oz. predstav, ki jih organiziramo pripeljejo tudi več kot 40 km oddaljenih krajev, pa ni jih malo in to število se še povečuje. Odkrito nam to najbolj polni motivacijske baterije. Polna dvorana zadovoljnih obiskovalcev pomeni več kot polna blagajna. 🙂 «

Ekipa Narodnega doma Mežica deluje zelo složno in povezano. Kako vam kot direktorju to uspeva ohranjati že skozi leta? Nam zaupate recept za vse vodje/direktorje … Ste dober zgled. To brez dlake na jeziku potrdi cela ekipa – od prvega do zadnje.

»Ja kako mi naj ne bi uspevalo, če pa delam z najboljšo ekipo na planetu. 

Naj povem, da je v javnem zavodu ND še vedno zaposlena samo ena oseba in še to na področju turizma, na kulturnem področju o katerem pa govoriva midva pa dela ekipa honorarno resnično iz srca … in je tudi to kot vedno poudarjam rezultat, ki se odraža v prepoznavanju daleč na okoli. Rezultati kažejo, da ekipa to nalogo ne opravlja kot neko službo temveč kot hobi, ki ga ima resnično rada. Iskreno imam vsakega posameznika v ekipi iz srca rad in oni mi s svojo zvestobo to vračajo. Presenečen sem, da se me ne naveličajo saj priznam, da nisem najbolj lahko prebavljive sorte.«

Uspešnica uigrane ekipe ND Mežica je tudi festival Makaronflajša in tife, ki je zaživel na polno. Ideja, ki jo peljete skupaj z glasbenikom Dejanom Dimcem. Sprva dvomljivci niso verjeli, da lahko tak festival postane tradicionalna, skoraj osrednja prireditve dogajanja na Koroškem. Vi vsako leto še nadgrajujete, stopnjujete?

“Že pred desetimi leti sem sam poskušal o neki vrsti lokalne odprte kuhinje, ki mi pa zaradi nezainteresiranosti lokalnih ponudnikov nikakor ni uspelo spraviti v življenje. Zato sem bil zelo vesel  ideje prijatelja Dejana Dimca, ki je «iz neba» privlekel Festival makaronflajša ter tife. Prvo leto je organiziral sam, vendar se je že takoj pokazalo, da je seme padlo na rodna tla in da je za nadaljevanje potrebna konkretna organizacija s spremembo lokacije. Ker pa naša ekipa vselej išče izzive smo k temu z veseljem priskočili.  Res je, da kar se lotimo vedno nadgrajujemo in tudi pri tej prireditvi to dokazujemo. Ponosen sem na to in na vse »moje« od prvega do zadnjega, bi pa vseeno izpostavil Vesno Trdina, ki je z mano skoraj od vsega začetka in si zasluži poklon za vztrajnost, predanost in jekleno voljo. Ne preda se, ker jo vodi srce in ji je tako kot meni resnično mar za kulturni, družabni in iskren in odgovoren utrip v kraju. Za ljudi. Za njih želimo najboljše, ker si to zaslužijo.«

Ekipa ND Mežica nima nikoli časa za počitek. Več kot pester je tudi veseli december. Nestrpno pričakujemo razprodani koncert Vlada Kreslina, ki se bo odvil 27. decembra 2024, temu bo sledil Trio Vivere, ki bo polepša praznik zaljubljenih. Da si Blatnik resnično upa drzno pogledati čez rob dokazuje dejstvo četrtkovega spektakla Hot men dance showa.

Kaj pa vaši plani in želje za prihodnost?

»Samo tako dalje z veliko več podpore lokalne skupnosti. Želimo si ohraniti gledališki abonma profesionalnih gledališč, ponovno gostiti muzikale, ki pa so zaradi izredno visokih stroškov v izvedbah samo v dvoranah z več kot 500 sedeži … Naša je žal manjša. Velika želja je tudi, da bi se končno dosegla neka sinhronizacija dogodkov na območju regije, več sodelovanja in povezovanja. Samo skupaj lahko dosegamo velike in odmevne korake. Mi smo vedno za dialog in sodelovanje!

Vse, kar delam, je zame način življenja in tudi sproščanja, delo mi ne pomeni klasične službe, tudi delovnega časa oziroma dneva »ne delim«, temveč vse prepletam. Mogoče je rezultat uspešnosti, da jaz nisem redno zaposlen v zavodu in rinem bolj neobremenjeno, zagotovo pa zelo odgovorno saj imam kar nekaj izkušenj v gospodarstvu.«

Za konec lahko dodamo le, da je vmešavanje gradbinca v kulturo rezultat zelo odmevnih in udarnih dogodkov, ki puščajo pečat tako v lokalni skupnosti kot tudi v regiji in širše, predvsem pa sežejo v srca ljudi. Ko dodamo še neprecenljive izkušnje iz gospodarstva pa očitno nastane zmagovalna kombinacija. Ekipa Narodnega doma Mežica razmišlja z veliko mero širine in tukaj izpostavijo tudi kulturni turizem, ki ostaja v lokalni skupnosti dokaj neizkoriščen potencial. Si pa iskreno želijo, da bi imeli izven njihovih zidov več posluha za to. Saj vendar kultura smo ljudje, ta nas bogati in širi naša obzorja. Tega bi se bilo potrebno bolj zavedati in to tudi ozavestiti. Niso dovolj le besede, štejejo dejanja. In teh v hramu kulture v Mežici res ne manjka.

Bravo ekipa ND Mežica, dokazujete, da se s pravim pristopom, trdim delom, entuzijazmom in jekleno voljo resnično da premikati meje mogočega. Ste izjemen zgled!