Skoraj polovica prireditev je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo so bile prireditve gostujočih izvajalcev oz. ansamblov. Poleg prireditev v svojih prostorih so te ustanove izvedle še 123 dogodkov za virtualni prostor. Takšnih prireditev je sicer po podatkih Sursa vsako leto manj - lani jih je bilo v primerjavi s covidnim letom 2020 le še tri odstotke.
Največ odrskih prireditev je bilo izvedenih v kulturnih domovih in centrih za kulturo, skupaj nekaj več kot 17.000, sledile so prireditve v gledališčih in obeh operah - nekaj več kot 5800. Preostale so bile v glasbenih ustanovah oz. na njihovih sedežih, saj te sicer večinoma gostujejo oz. nastopajo drugje.
V celoti so pritegnile precej več obiskovalcev kot predlani, skupno skoraj 5.633.000, posamezna pa v povprečju 242. Po podatkih Sursa je bilo 30 odstotkov vseh dogodkov brezplačnih, večinoma v kulturnih domovih. Z vstopninami so ustanove iztržile približno 18,8 milijona evrov, pri čemer je posamična vstopnica znašala povprečno okoli 13 evrov.
Omenjene ustanove so organizirale tudi 166 festivalov, na katerih se je zvrstilo 4585 prireditev. Največ, 79, je bilo glasbenih in plesnih festivalov, 33 je bilo gledaliških in 22 filmskih. Preostalih 32 festivalov je bilo uvrščenih v kategorijo "drugo", ustanove pa so jih opisale večinoma kot intermedijske in večžanrske, s kombinacijo filmskih, gledaliških in glasbenih prireditev.
Poleg tega so kulturne ustanove lani izvedle tudi 5984 različnih izobraževalnih dogodkov, največ s področja gledališke in lutkovne dejavnosti. Udeležilo se jih je dobrih 888.600 oseb, med njimi 46,8 odstotka otrok in mladine.
Kot še kažejo statistični podatki, je bilo lani med vsemi delavci v teh ustanovah 84 odstotkov zunanjih sodelavcev, njihovi skupini prihodki za izvajanje dejavnosti pa so obsegali 198,6 milijona evrov. Država je za kulturne dejavnosti na odru prispevala 105,8 milijona ter občine 40,8 milijona evrov. Celotni stroški za izvajanje kulturne dejavnosti na odru so znašali 193,7 milijona evrov.
