Evropski dan jezikov je 26. septembra. Obeležujemo ga od leta 2001, ko ga je na pobudo Sveta Evrope skupaj z Evropsko komisijo razglasil Svet Evrope.
Za Koroško je ta dan še posebej na mestu. Koroška narečna skupina obsega ziljsko, rožansko, obirsko, podjunsko, mežiško ter severnopohorsko-remšniško narečje, k njej pa sodi še kranjskogorski govor.
Njena posebnost je, da prestopa meje. Govori se v Sloveniji, v Zgornji Savinjski dolini, Dravski, Mežiški in Mislinjski dolini, pa tudi v Avstriji, od Ziljske doline do območja med Karavankami in Savinjskimi Alpami, ter v Italiji, v Kanalski dolini in okolici Trbiža.
Jezikoslovci koroški narečni skupini pripisujejo največ ohranjenih arhaičnih potez, tako v glasovju kot v oblikah in besedju. Med najznačilnejšimi razvoji sta dvoglasniški izgovor dolgih samoglasnikov, ki se je začel v 12. in 13. stoletju, ter razvoj polglasnika v e v 13. stoletju.
Narečje torej ni "pokvarjena" slovenščina, ampak najstarejša plast jezika, ki se je ponekod ohranila bolje kot v knjižni obliki.
