Generalni direktor policije Damjan Petrič je pojasnil, da bodo varnostno tvegano območje v Ljubljani, ki vključuje del od Metelkove ulice proti železniški postaji, začeli nadzorovati s tehničnimi sredstvi. Kot je dejal, tega še niso storili, saj v zvezi s tem ukrepom urejajo podrobnosti, kot je način izvedbe za “zagotavljanje varstva osebnih podatkov” in obveščanje občanov v zvezi s tem. Za ta ukrep sicer potrebujejo tudi presojo preiskovalnega sodnika.
Na drugem varnostno tveganem območju, to je v romskem naselju Brezje-Žabjak pri Novem mestu, so doslej izvedli varnostno akcijo. Ustavili so tudi več kot sto vozil, preizkusili 13 voznikov z alkotestom in izdali 18 plačilnih nalogov, je pojasnil Petrič na današnji skupni novinarski konferenci policije in Finančne uprave RS (Furs) o zagotavljanju varnosti.
Petrič je v zvezi z novimi pooblastili s t. i. Šutarjevim zakonom, ki ga je DZ sprejel konec lanskega leta, spomnil, da so policisti enkrat vstopili v stanovanje s pregledom, pri čemer so zasegli dve pištoli in pripadajoče strelivo. Poudaril je, da je poglavitni namen teh pregledov takojšnji odvzem strelnega orožja. “Še enkrat z gotovostjo potrdim, da se občani nimajo česa bati,” je poudaril Petrič.
Generalni direktor Finančne uprave RS (Furs) Peter Grum pa je dejal, da so skupne patrulje policije in finančne uprave od novembra do četrtka zarubile 44 vozil, od tega so devetim zasegli vozila nemudoma. Gre za davčne dolžnike, ki praviloma nimajo svojega premoženja, vsaj ne v uradnih evidencah, vozila pa so napisana na druge.
Prav tako je večina teh dolžnikov storila veliko prekrškov. Kot je dejal Grum, naredijo nekateri med njimi tudi več kot 100 prekrškov na leto. Za največjega prekrškarja velja posameznik, ki ima trenutno v izvršbi 577 prekrškov, je ponazoril. “Prekrškarji se počutijo, da jim nihče v državi ne more nič, da lahko počnejo, kar želijo, neozirajoč se na pravila, ki veljajo,” je dejal Grum.
Nato se je uveljavil Šutarjev zakon, ki je po besedah Gruma Fursu podelil pristojnost, da lahko iz naslova prekrškov izterjuje tudi iz denarne socialne pomoči, in sicer pri zavezancih, za katere je bil na finančno upravo v zadnjih dveh letih predlog za izvršbo vložen vsaj trikrat. Spomnil je, da so med 8. in 23. januarjem izdali 1739 sklepov o izvršbi za 1070 dolžnikov. Skupni terjani znesek po teh sklepih je 511.000 evrov, izterjanih pa je bilo do sedaj 126.000 evrov.
Kot je poudaril Grum, ni prav, da država financira s solidarnostno pomočjo posameznike, ki niso pripravljeni upoštevati pravil v državi. Ponovno je zavrnil očitke, da so sklepe izdajali diskriminatorno. “V naših registrih ni podatka, ni razlikovanja, ali je nekdo Rom,” je poudaril Grum. Dodal je, da so največ sklepov izdali v Ljubljani, in sicer 141, sledita pa ji Novo mesto (88) in Maribor (86).
Zavrnil je tudi očitke nekaterih predstavnikov centrov za socialno delo, da ima Furs dolžnost pred izdajo takega sklepa obvestiti pristojni center za socialno delo. Kot je dejal, so skladno z zakonom zgolj dolžni naknadno obvestiti centre za socialno delo, da so take sklepe izdali. Naslednji teden se bodo sicer v zvezi s tem udeležili sestanka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Furs lahko skladno s Šutarjevim zakonom v primerih, ko ugotovijo, da posameznik razpolaga s premičnim ali pa finančnim premoženjem večje vrednosti, ki znatno presega dohodke, ki jih je v preteklih letih napovedal, začasno zaseže to premoženje. Pooblastilo bodo začeli izvajati v naslednjih tednih, je napovedal.
Vir: STA
