Z avtorjem se bo pogovarjala Erika Breznik, program pod vodstvom Tine Slemnik pa bodo popestrili različni koroški ustvarjalci.

Literarni večer v Kotljah bo postregel z edinstvenim vpogledom v ustvarjalni proces Toneta Partljiča in v življenje enega najpomembnejših slovenskih pisateljev 20. stoletja, Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Knjiga je prežeta z zgodovino, socialnimi problemi in politiko, rdeča nit romana pa je povezava med Vorancem in Marijo, njuna ljubezenska zgodba.

Partljičev roman predstavlja prvi del obsežnega romanesknega diptiha o življenju enega najpomembnejših koroških literarnih ustvarjalcev in komunističnega idealista Prežihovega Voranca. Zgodba se začne leta 1950 s pretresljivim prizorom – pogrebom, kakršnega Koroška dotlej še ni doživela. Iz te močne uvodne podobe se pripoved poglobi v pisateljevo mladost in osebnostni razvoj. Bralec spozna mladega Voranca, ki zapusti skromni, a ljubeči dom.

Partljič z občutkom zariše like matere, očeta in bratov, nato pa pripoved vodi v prelomne čase prve svetovne vojne. Voranc se najprej znajde med črnovojniki, zatem na krvavi fronti pri Doberdobu, kjer doživi svoj ognjeni krst.

Na Južnem Tirolskem dezertira iz avstro-ogrske vojske, vojna izkušnja pa ga trajno zaznamuje. Po koncu vojne se pridruži mladim delavskim upornikom, postane eden prvih slovenskih komunistov in si ustvari družino, svoje življenje ša še naprej v celoti posveča boju za pravičnejšo družbo.

V Partljičevem značilnem humorju je zapisano tudi njegovo delo v ilegali: skrb za knjige, pomoč tovarišem pri skrivnih prehodih čez mejo v Avstrijo in nazadnje še njegov lastni umik tja.

_{Tone Partljič (1940), pisatelj in dramatik iz Maribora, je svojo literarno pot začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z družbenokritično kratko prozo. Širšemu krogu bralcev in gledalcev se je vtisnil v spomin predvsem s svojimi gledališkimi komedijami. Med najbolj prepoznavnimi so Ščuke pa ni, En dan resnic in kultna komedija Moj ata, socialistični kulak, za katero je prejel tudi Grumovo nagrado. Za izjemen komedijski opus je bil nagrajen tudi s Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Po upokojitvi se je posvetil obsežnejšim proznim delom, predvsem romanom, v katerih ostajajo prepoznavni njegov humor, toplina in kritičen pogled na družbo.}

Vir: ZKŠTM Ravne, Beletrina