V Sloveniji bomo praznovali prvi nacionalni dan znanosti

V Sloveniji bomo v ponedeljek prvič praznovali dan znanosti, nov državni praznik, ki so ga poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Namen praznika, ki sicer ni dela prost dan, je poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približali javnosti.
Fotografija je simbolična

Želja, da bi v Sloveniji praznovali dan, posvečen znanosti, je stara že več desetletij, z letošnjim letom pa se je uresničila. Na pobudo Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti je Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob podpori Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Rektorske konference RS, Inženirske akademije Slovenije in Slovenske medicinske akademije predlagala razglasitev 10. novembra za dan znanosti kot novega državnega praznika.

Vlada je pobudo podprla in letos dopolnila zakon o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim je 10. november uradno razglasila za nov državni praznik, ki pa ni dela prost dan.

Ta datum je znanstvena skupnost izbrala, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.

“Z dnevom znanosti, ki ga letos obeležujemo prvič, želimo poudariti pomen znanosti za razvoj naše države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približali javnosti. S tem se bomo zahvalili tudi znanstvenicam in znanstvenikom, ki s svojim znanjem in dognanji ves čas spreminjajo naša življenja na bolje,” je pred praznikom pojasnil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Na predvečer praznika podelitev najvišjih državnih nagrad in priznanj za znanstvene in razvojne dosežke

Na predvečer praznika bodo v Cankarjevem domu podelili tudi najvišje državne nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Priznanja prejmejo vrhunske raziskovalke in raziskovalci, inovatorke in inovatorji, ki s svojimi dosežki pomembno prispevajo k razvoju znanosti, tehnologije in inovacij v Sloveniji.

Na slovesnosti, ki se bo začela ob 20. uri, bodo podelili 15 nagrad oz. priznanj. Zoisovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa raziskovalec v farmacevtski tehnologiji Franc Vrečer.

Priznanje ambasador znanosti RS bo za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike dobil kozmolog in fizik Uroš Seljak. Poleg že omenjenih bodo podelili še štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke in Puhovo nagrado za vrhunske dosežke.

Višina nagrad in priznanj je bila v lanskem letu izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.

Prejemnice in prejemnike nagrad ter priznanj bo na dan znanosti v Vili Podrožnik sprejel tudi minister Papič, ki se jim bo osebno zahvalil za njihov prispevek k razvoju znanosti. Pri predsedniku vlade Robertu Golobu pa bo potekal posvet, usmerjen v prihodnost slovenske znanosti. Na njem bodo ugledne strokovnjakinje in strokovnjaki s področja umetne inteligence razpravljali o tem, kje se Slovenija trenutno umešča na zemljevid razvoja in uporabe umetne inteligence, kakšne priložnosti nam ta odpira tudi v povezavi z raziskovanjem vesolja ter ali bomo znali te priložnosti ustrezno izkoristiti. Zaključki posveta bodo po navedbah ministrstva vladi služila kot podlaga pri oblikovanju prihodnjih ukrepov na tem področju.

Dan znanosti bosta s slovesnostjo v Prešernovi dvorani SAZU obeležili tudi Slovenska znanstvena fundacija (SZF) in Slovenska nacionalna komisija za Unesco. Pripravili sta program, namenjen predvsem mladim in njihovim učiteljem kot ključnim nosilcem prihodnjega znanstvenega napredka.

V SZF ob tem opozarjajo, da se v Sloveniji o znanosti še vedno premalo govori, z dogodkom zato želijo spodbuditi pogovor o pomenu znanosti za družbo ter večje zaupanje v delo raziskovalcev.

Vlaganje v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost se povečuje

Po mnenju ministra Papiča je za uspešno delovanje raziskovalcev pomembno predvsem, da se jim zagotovi ustrezna infrastruktura in pogoji za delo. Spomnil je, da je ministrstvo v preteklih letih podvojilo vlaganja v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. V primerjavi s 354 milijoni evrov, kolikor je bilo v znanost vloženih pred nastopom te vlade, je Slovenija lani za raziskovalno dejavnost namenila 528 milijonov evrov, letos 674 milijonov, do leta 2026 pa naj bi sredstva presegla 700 milijonov evrov.

Novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti določa tudi postopen dvig sredstev za znanost, raziskave, inovacije na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda, novi zakon o visokem šolstvu pa zagotavlja, da se bodo sredstva za visokošolsko dejavnost, ki zajema tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost in investicije, postopno zviševala do 1,5 odstotka.

Papič je ob tem poudaril, da se kljub občutnemu povečanju sredstev za znanost pogosto pojavljajo vprašanja, kje se ta dodatna sredstva dejansko poznajo. Kot je že predstavil, je pogled na investicije dovolj zgovoren. Samo Univerza v Ljubljani je v zadnjih letih prejela več kot 400 milijonov evrov za nove naložbe, med drugim za gradnjo štirih novih fakultet. Nove fakultete gradijo tudi v Mariboru in Kopru, obenem načrtujejo širitev mariborske medicinske fakultete, v Mariboru pa nastaja digitalni podatkovni center s 150-milijonsko investicijo v nov superračunalnik. V Zasavju so nedavno predstavili Center za brezogljične tehnologije, vzpostavljajo pa se tudi drugi sodobni raziskovalni objekti.

Med večje preboje v znanosti v zadnjem letu sicer sodita tudi polnopravno članstvo Slovenije v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern), ki raziskovalcem omogoča dostop do vrhunske infrastrukture in sodelovanje v prebojnih raziskavah fizike delcev, ter polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (Esa), ki odpira nove priložnosti za sodelovanje v mednarodnih vesoljskih projektih in razvoju visokotehnoloških rešitev za napredek v znanosti in gospodarstvu.

Vir: STA