Slovenske gorice – razkošje za vse letne čase: Benedikt in njegovi turistični dragulji

Če se iz Ptuja zapelješ na sever proti Gornji Radgoni, te pot pripelje v Benedikt, potopljen v svet Slovenskih goric, v območju med Dravo in Muro. Od avstrijske meje na severu do meje s Hrvaško na jugu, je to svet nežnega zelenega gričevja zapredenega v mrežo vinske trte, šahovnico raznobarvnih polj, gručastih zaselkov in cerkvami po slemenih in dolinah. Tukaj je tudi voda, seveda! Zdravilna, termalna, mineralna!
DSCN1321

Pod cerkvijo sv. Treh kraljev

Že ob vstopu v Benedikt, svetost v imenu je izgubil leta 1952, te na krožišču opozorijo na kraljestvo voda tri vodne »boginje«: Helena, Pavla in Ana. Sanjarijo o bližnjih vrelcih slatine in kličejo dobrodošlico obiskovalcu, da postoji.

Že res, da si morda najprej ogledamo več kot 500 let staro Cerkev sv. Treh Kraljev na vzpetini nad krajem, saj sodi med velike spomenike umetnosti pri nas. Poleg je v eni najstarejših hiš na slovenskem, nekdanja mežnarija, ki gosti Turistično-vinogradniško društvo Benedikt, nekoč ustanovljeno za promocijo okoliških vin, zdaj pa odlična destinacija za obisk in podkrepitev kulinaričnih želja gostov.

Cerkev sv Treh Kraljev nad Benediktom.

Poleg Čolnikove trte – potomke stare trte iz Lenta, najstarejše vinske trte na svtu,  sta na kompleksu pred vhodom v vinsko klet posajeni še radgonska ranina, avtohtona sorta Radgonsko – kapeksih goric in klinton, ki je bil pod imenom Clinton vzgojen v Ameriki leta 1821 in kasneje prinesen v Evropo; v Halozah mu pravijo celo kvinton. Kompleks je še posebej vabljiv za skupine, pravi naslov za organizatorje izletov.

Ekomuzej Dolina miru, Ukrep LEADER

V projektu poleg prijavitelja Občine Benedikt kot partnerja sodelujeta še Turistično društvo Atlantida in Gostišče na kmetiji Kaučič ter drugi. Projekt povezuje dediščino vseh vrst in ljudi ter ustvarja platformo za razvoj turistične destinacije. Ekomuzeju se je pridružilo tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), ki s posebno pozornostjo spremlja ptice, značilne za Slovenske gorice. Med 220-timi pticami, ki gnezdijo v Sloveniji, jih v Slovenskih goricah gnezdi okoli 120. Po dogovoru lahko z Robijem Šiškom (Tel. 040 212 631), ornitologom in naravovarstvenikom, organizirate predavanja ali edinstven izlet v naravo ter opazujete ptice s profesionalno opremo. Narava je v Benediktu tako radodarna, da lahko slišiš celo smrdokavro, zelo redko in ogroženo ptico z dolgim klunom, črnobelimi perutmi in bogato perjanico na glavi. Poleg drugega je projekt navrgel tudi nekaj zanimivih poti: kolesarsko – po naravnih znamenitostih in po Ekomuzeju,  arheološkoter kmetijsko učno pot.

Benediška slatina

Nedaleč od centra Benedikta, na širokem travniku brez intenzivnega kmetijstva, najdemo slatinske vrelce, pitno vodo, ki v podzemlju čaka na čas, ko jo bo poleg domačinov in turistov na izletu, počastil še kdo in z investicijo poskrbel, da bo s svojim žuborenjem plemenitila nastajajoč turizem, v smislu termalnega središča. Leta 1997 so uredili tri vrtine in vrelce poimenovali Ana, Paula in Helena. Imajo različne globine, njihova voda pa se razlikuje po kemjski sestavi, fizikalnih lastnostih in samosvojih okusih. Le Paulo zaenkrat obdaja paviljon, kjer so na voljo tudi informacije o vodi.

Gomilski grobovi

V bližini Benedikta najdemo na položnem gozdnatem grebenu gomilno grobišče s 16 gomilami, ki predstavljajo arheološki spomenik državnega pomena in so pomemben sestavni del prazgodovinske in rimskodobne kulturne krajine. Blizu, v Ženjaku, pa je tudi najdišče bronastih negovskih čelad iz obdobja med 5. in 2. stoletjem pred našim štetjem.

Benedikt je ledeno vino poznal že pred več kot 170 leti

Spremljevalna turistična zgodba v kraju izpostavlja ime rojaka,  razmišljujočega vinogradnika, mecena in narodnega buditelja, sicer pa živinozdravnika. Dominik Čolnik se je rodil v stavbi poleg cerkve sv Treh kraljev in kasneje iz svojih potovanj, na katera se je odpravljal kot odposlanec Štajerske kmetijske družbe, iz kmetijskih razstav od Pariza do Petrograda, prinašal  domov številne živali, rastline in semena, ki jih je nato gojil na svojem obsežnem posestvu. Imel je velik sadovnjak in svojo trsnico ter v njej preko 400 sort vinskih trt. Predvsem pa je že leta 1859 pisal o pridelavi ledenega vina ter postopek tudi patentiral. Po njem so poimenovali tudi 4,5 km dolgo krožno pot, ob kateri spoznamo krajevne posebnosti, predvsem pa arheološke gomile.

Vino benediških vinogradnikov iz hladne kleti pod mežnarijo.

Turistično vinogradniško društvo Benedikt in Kmetija Merčnik

Gospodarja Vesna in Ivan Merčnik sta aktivna člana večih društev, ki prispevajo k ohranjanju dejstev in tradicij o življenju v Benediktu kot je nekoč bilo, poleg tega pa znata poskrbeti za turiste in jim tudi s pomočjo hišnega ansambla Klapovüh, organizirati individualna in skupinska doživetja, še posebej ob podpori Turistično vinogradniško društvo Benedikt. Doma pa sta med korono zasnovala »samopostrežno in brezstično prodajo« nekaterih svojih izdelkov. Domači pridelki razpostavljeni v leseni hüti blizu kmetije ne potrebujejo prodajalca. Kupci sami izberejo robo in plačilo enostavno vtaknejo v nastavljeno blagajno!

In potem – k polžem!

Vasica Trotkovo, streljaj iz Benedikta, je znana predvsem po posestvu družine Fras in njihovi farmi polžev. Milena in Leon Fras sta se s polžerejo začela ukvarjati s pomočjo mnogih naključij. Dolgo sta se učila in poizkušala, da lahko danes pripovedujeta o življenju in negi polžev, o tem kako se jih žgečka/molze, da pridejo do njihove modro obarvane polžje sline, ter kako so začeli s svojo kozmetično linijo krem Noela, ki vsebuje kar 40 odstotkov polžje sline. Začeli so pred leti, ko so nabavili 50.000 polžev. Zdaj ko polži uživajo na odprtem in v rastlinjaku se je njihovo število povečalo na 400.000. Slino, ki je modre barve, pobirajo izključno ročno, hranijo pa jih med drugim z endivijo in oljčno repico.

Polžja slina je modre barve.

Gostišče na kmetiji Kaučič v Trsteniku pri Benediktu

Tudi oni so del projekta Ekomuzej, njihova kmetija, primerna tudi za bivanje družin, dobra iztočnica za pohode, kolesarjenje in tudi za pridobivanje kulinaričnih doživetij. Nenazadnje tukaj kuhajo tudi po receptih Anne Plochl, po porodu sina, grofice Meranske, s katero je bil poročen Janez Habsburško-Lotarinški oziroma nadvojvoda Janez, med drugim zaslužen za razvoj Štajerske, njenega vinogradništva in pričetka gradnje južne železnice. Posebnost gostišča je Cesarski meni in penina iz dišeče jurke, grozdja, pridelanega v lastnih vinogradih.

Besedilo in fotografije: Renata Picej

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.