Rusi objavili zavzetje Hersona, v Harkovu krvavo, v Kijevu napeto (zbirno)

V Ukrajini danes poteka že sedmi dan ruske invazije, ki ga znova spremlja zavijanje siren v več velikih mestih po vsej državi. Največ pozornosti je trenutno usmerjene v mesti Herson na jugu in Harkov na severovzhodu države, napeto ostaja tudi v Kijevu. Zvečer se obetajo nova pogajanja delegacij Moskve in Kijeva.
FM2MIxgWUAESyXP

Ruska delegacija, ki jo bo znova vodil Vladimir Medinski, bo po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova na pogovore prispela pozno popoldne in bo čakala na ukrajinske pogajalce. Peskov ni želel razkriti, kje bodo pogovori potekali, neuradno naj bi znova v Belorusiji. Kasneje so tudi v Kijevu potrdili, da se bodo pogajanja drevi nadaljevala v enaki sestavi kot v ponedeljek zvečer.

Rusko obrambno ministrstvo medtem trdi, da je mesto Herson po novem pod “popolnim nadzorom” njihove vojske, a ukrajinski viri tega zaenkrat ne potrjujejo, na terenu pa je razmere težko neodvisno preveriti. Če so Rusi res zavzeli Herson, pristaniško mesto z okoli 300.000 prebivalci, je to njihov doslej največji uspeh.

Kot izpostavlja britanski BBC, bi bilo Herson doslej največje mesto, ki so ga zavzeli Rusi. Poleg tega je strateško zelo pomembno in bi ruskim silam močno olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdolž obale v smeri zahoda, proti Odesi. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko.

Po navedbah lokalnih oblasti stvari sicer še niso tako daleč. “Še vedno smo Ukrajina. Še vedno trdni,” je sporočil župan Hersona Igor Kolihajev, ki pa priznava, da bi potrebovali čudež. Mesto je namreč z vseh strani povsem obkoljeno z ruskimi silami in ponoči so te že tudi vstopile v mesto, kjer so zavzele železniško postajo in pristanišče.

V Mariupolu, strateško pomembnem pristaniškem mestu ob Azovskem morju, je bilo v torek po navedbah tamkajšnjega župana Vadima Bojčenka ranjenih okoli sto ljudi. Mesto je pod nenehnim obstreljevanjem.

Iz drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov, ki je bil že v torek tarča silovitega ruskega obstreljevanja, v katerem je bilo uničeno tudi poslopje slovenskega konzulata, danes poročajo, da so v mesto prišle ruske desantne sile. Predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Gerahčenko je dejal, da ni dela mesta, ki ga rusko topništvo še ni napadlo.

V mestu potekajo siloviti boji, v katerih je bilo po navedbah ukrajinske strani v torek ubitih najmanj 21 ljudi in 112 ranjenih, davi pa so bili ubiti še najmanj štirje ljudje. Rusi so med drugim ponoči napadli lokalno vojaško bolnišnico, zjutraj pa poslopje policije in del tamkajšnje univerze.

Iz mesta Žitomir v osrednji Ukrajini so medtem v torek pozno zvečer poročali o letalskem napadu, ki naj bi zahteval štiri smrtne žrtve. Ruske rakete kalibr naj bi poškodovale številne stanovanjske stavbe in bolnišnico, so poročali ukrajinski mediji.

Žitomir je približno 140 kilometrov zahodno od ukrajinske prestolnice Kijev, ki po ocenah poznavalcev ostaja glavna tarča ruske invazije. Rusija naj bi na območju po ocenah ameriških obveščevalcev vzpostavljala pogoje, da mesto povsem obkoli.

Del teh priprav naj bi bil tudi ogromen, 65 kilometrov dolg konvoj ruske vojske, ki se s severa približuje Kijevu in je od mesta oddaljen le še dobrih 20 kilometrov. Po besedah dopisnika BBC je vladala v prestolnici danes dopoldne sicer grozeča tišina. Kijevski župan Vitalij Kličko je meščane pozval, naj ostanejo doma in se pripravijo na obrambo mesta.

Ukrajinci se obenem bojijo napada beloruskih sil, potem ko je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko v torek ukazal okrepitev beloruske vojske na meji z Ukrajino na jugu države. Prav tako je vojsko poslal na mejo s Poljsko na zahodu države. Ob tem je Lukašenko zagotovil, da vojska Belorusije ne bo sodelovala v napadu na Ukrajino, saj da “to ni naša naloga”.

V torek je v Kijevu odmeval napad na glavni televizijski stolp, ki stoji ob soseski Babin Jar, kjer so nacisti leta 1941 pobili več kot 33.000 Judov. Najmanj pet ljudi je bilo pri tem ubitih. Ta napad je bil rdeča nit današnjega novega video nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je Rusijo obtožil, da skuša izbrisati Ukrajince, njihovo državo in zgodovino.

Jude po vsem svetu je pozval, naj povzdignejo glas, saj se nacizem rojeva v tišini. Zato kričite o umorih civilistov, kričite o umorih Ukrajincev, je poudaril Zelenski, ki je sicer tudi sam po judovskega rodu.

Ukrajinske varnostne sile naj bi sicer preprečile poskus atentata na Zelenskega, potem ko so dobile opozorilo od članov ruske varnostne službe FSB, ki se ne strinjajo z napadom na Ukrajino, je ponoči poročal ameriški medij Axios. Atentat naj bi načrtovali pripadniki posebne čečeske enote.

Po zadnjih podatkih UNHCR je bilo od začetka invazije v četrtek v Ukrajini ubitih najmanj 136 civilistov, od tega 13 otrok, a dejanska številka je verjetno višja. Okoli 400 ljudi naj bi bilo ranjenih. Ukrajinska vlada medtem poroča od več kot 350 ubitih civilistih in okoli 1700 ranjenih. Obenem naj bi jim uspelo ubiti 5840 ruskih vojakov, a teh navedb ni mogoče neodvisno preveriti.

Pritisk Zahoda, ki je proti Rusiji v minulih dneh uvedel najstrožje sankcije doslej, se nadaljuje. Ameriški predsednik Joe Biden je uvodni del svojega govora o položaju v državi ponoči posvetil tej temi zatrdil, da bo svoboda vedno slavila nad tiranijo. Ob nizanju že sprejetih sankcij proti Rusiji je napovedal še zaprtje ameriškega zračnega prostora za ruska letala.

Zatrdil je, da je Putin bolj osamljen kot kadarkoli doslej, ruskim oligarhom pa zagrozil, da jim bodo vzeli luksuzne jahte in drugo premoženje, ki so ga pridobili po zaslugi skorumpiranega režima. Napovedal je ustanovitev posebne delovne skupine pravosodnega ministrstva ZDA v ta namen.

Največja ruska banka Sberbank pod pritiskom sankcij medtem zapušča evropski trg. Evropski bančni regulatorji so v torek sporočili, da bo Sberbank Europe v dosedanji obliki likvidirana. Omogočen ji bo normalen insolvenčni postopek, za njene hčerinske družbe pa se iščejo ali so se že našle rešitve. Nekatere bodo prodane lokalnim bankam, kot slovenska podružnica, ki jo je kupila NLB.

Prav danes so sicer z objavo v uradnem listu EU stopile v veljavo najnovejše sankcije proti Rusiji, med katerimi sta izključitev sedmih ruskih bank iz sistema Swift ter prepoved ruskih državnih medijev RT in Sputnik.

Več ameriških in evropskih podjetij, med njimi ameriški Apple, Boeing in ExxonMobil ter francoski Total in nemški DHL, je v zadnjih dneh napovedalo, da ustavljajo svoje poslovanje v Rusiji.

Iz Rusije je od danes prepovedano odnesti gotovino v tuji valuti v vrednosti več kot približno 9000 evrov oziroma 10.000 ameriških dolarjev na osebo. Prepoved je zapisana v odloku, ki ga je podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. Na ta način naj bi preprečili odliv kapitala iz države.

Zaradi invazije na Ukrajino številni ljudje zapuščajo Rusijo, saj se bojijo, da se bodo razmere tam zaostrile. Mnogi skušajo rešiti, kar se še rešiti da, in dvigujejo velike zneske s svojih računov. Vrednost rublja je v primerjavi s tujimi valutami strmoglavila. Nekatere bančne kartice ne delujejo več, vse več bankomatov je praznih.

Še veliko množičneje pa v strahu za lastno življenje bežijo Ukrajinci. Po zadnjih podatkih Združenih narodov jih je zbežalo že skoraj 836.000, kar je 160.000 več kot v torek popoldne. Več kot polovica se jih je zatekla na Poljsko.

Evropska komisija je v pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo danes predlagala sploh prvo uporabo evropske zakonodaje, ki omogoča takojšnjo začasno zaščito beguncev. Gre za uporabo direktive o začasni zaščiti iz leta 2001, sprejete v odziv na takratno množico beguncev iz BiH in s Kosova zaradi vojne na območju bivše Jugoslavije.

Direktiva beguncem omogoča začasno zaščito v EU, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do izobraževanja in trga dela.

Pripravila Jasna Vrečko

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.