Ob padcu meteorita se je zatreslo in močno počilo

Fotografija je simbolična
  • Pixabay

Državna mreža potresnih opazovalnic je ob 10.32 zabeležila padec meteorita. Dogodek je zaznala tudi potresna opazovalnica Črešnjevec na Dolenjskem, je Arso zapisal na Twitterju. Hrvaški in slovenski mediji objavljajo pričevanja in fotografije očividcev, ki so na nebu zaznali močno svetlobo, potem pa slišali pok in videli bel dim.

Tudi hrvaški strokovnjaki ocenjujejo, da je prišlo do eksplozije meteorita, ki so jo okrog 10.30 med drugim čutili na območju Reke, Karlovca in Zagreba. Meteorit naj bi eksplodiral nad Slovenijo, na višini okoli 30 kilometrov, je poročala televizija N1 na svoji spletni strani.

Kot so za STA povedali na Arsu, dejstvo, da so ljudje slišali eksplozijo, pomeni, da je telo prebilo zvočni zid.

Dim je bilo videti nad Učko pri Reki, medtem ko so padec meteorita in grmenje opazili tudi v Zagrebu. Na fotografijah, ki sta jih med drugim objavila meteorološki portal istramet.hr in 24ur.com, je videti sledi belega dima na modrem nebu.

Herman Mikuž iz astronomsko-geofizikalnega observatorija Golovec in Fakultete za matematiko in fiziko je za STA pojasnil, da je v našem osončju veliko teles, zato se lahko zgodi, da ta na svoji poti srečajo Zemljo. Ko kamen iz vesolja prestreže Zemljino orbito, pade v Zemljino atmosfero, kjer nato zaradi trenja zgori ali eksplodira, je dejal. Po njegovih besedah gre navadno za telesa, težka od nekaj kilogramov pa do 10 ali 20 kilogramov.

“Zemlja se giblje s hitrostjo 30 kilometrov na sekundo in če pride tako telo z enako ali še večjo hitrostjo proti nam, se te hitrosti seštevajo. Tukaj so sicer majhne mase, a hitrost pomeni veliko kinetično energijo,” je dejal. To lahko povzroči tudi neke vrste eksplozijo, katere posledica je udarni val, torej zračni val, ki ima veliko moč in “pometa vse pred seboj”.

Kot je pojasnil Mikuž, je mogoče, da v eksploziji ni zgorel celoten meteorit, temveč so njegovi delci padli na tla, a bo to mogoče ugotoviti šele sčasoma ob morebitni organizaciji iskalnih ekspedicij. Ocenil je, da je pri nas takšne delce zaradi veliko vegetacije težko najti, a da so pozimi te možnosti večje kot poleti.

Eksplozijo je primerjal s tisto v okolici ruskega Čeljabinska leta 2013, le da za zdaj ne kaže, da bi tokrat prišlo do poškodb ljudi ali gmotne škode.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila