Ruske sile so v svojem vojaškem pohodu doslej zavzele strateško pomembno mesto Herson ob ustju Dnepra, oblegajo pa tudi Mariupol ob Azovskem morju in Volnovahovo, ki leži 60 kilometrov severno. Za danes predvideni drugi poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za evakuacijo okoli 200.000 civilistov iz Mariupola, kjer je humanitarna stiska vse hujša, je namreč zaradi prekršitve prekinitve ognja znova propadel. Sprti strani sta za propad dogovora znova okrivili druga drugo.
Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval k nadaljnji obrambi Mariupola. Zagotovil je, da ukrajinska stran dela vse, da bi omogočili dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, nato pa bodo lahko ocenili, ali so možni naslednji koraki v pogajanjih.
Ruska vojska še naprej oblega tudi največji ukrajinski mesti Kijev in Harkov, kjer po navedbah generalštaba ukrajinske vojske potekajo srditi boji. Ruske sile naj bi skušale vdreti v predmestja Kijeva. Boji so potekali tudi v bližini kijevskega mednarodnega letališča. Glavni cilj ruskih sil naj bi bila obkolitev Kijeva, Harkova in Mikolajeva, so še sporočili.
Ruske sile naj bi skušale zavzeti tudi veliko hidroelektrarno Kaniv na Dnepru južno od Kijeva. Po besedah Zelenskega so ruske rakete danes povsem uničile tudi civilno letališče na območju mesta Vinicje v osrednjem delu države. Opozoril je še, da se ruska vojska pripravlja na bombardiranje in obstreljevanje Odese na obali Črnega morja.
Medtem ko bodri rojake v domovini, Zelenski išče podporo tudi v tujini. V soboto zvečer je v nagovoru ameriškim kongresnikom pozval k okrepljenemu pritisku na Rusijo, pri čemer je izrazil željo po več vojaški pomoči v obliki orožja, zlasti letal. Zelenski je po telefonu govoril tudi z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ki mu je znova zagotovil podporo.
Washington si medtem po poročanju ameriških medijev prizadeva za dogovor s Poljsko o dobavi vojaških letal Ukrajini za okrepitev obrambe Kijeva pred rusko invazijo. Glede na predlog bi Poljska poslala Ukrajini sovjetske mige, v zameno pa bi od ZDA dobila ameriške lovce F-16.
To je ob obisku Moldavije potrdil tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken. O konkretnem časovnem načrtu ni hotel govoriti, dejal je le, da ZDA to vprašanje obravnavajo zelo aktivno. Poljska vlada je sicer vnovič zanikala poročila, da namerava Ukrajini dobaviti sovjetska bojna letala.
Zaradi spopadov Ukrajino zapušča vse več ljudi. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je iz države pobegnilo že 1,5 milijona ljudi. To je zdaj najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni, je opozoril visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi.
Največ, skoraj milijon, se jih je zateklo na Poljsko. Pod pritiskom je tudi Moldavija, kamor je od začetka invazije pribežalo že 240.000 ljudi. Blinken je državi v luči ruske agresije zagotovil podporo ZDA in pomoč za oskrbo beguncev.
Nekaj upanja za skorajšnjo rešitev konflikta ali vsaj zmanjšanje trpljenja Ukrajincev vzbujajo pogovori med rusko in ukrajinsko stranjo, ki naj bi se nadaljevali v ponedeljek. Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom izrazil pripravljenost na dialog, a zahteval, da ukrajinske sile najprej položijo orožje. Da morajo biti izpolnjene ruske zahteve, je Putin poudaril tudi v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Putin je Macronu, ki ga skrbijo razmere v ukrajinskih jedrskih elektrarnah Zaporožje in Černobil, ki so ju pred dnevi zasedle ruske sile, tudi pozdravil zamisel o srečanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Rusije in Ukrajine. Sestanek bi lahko potekal prek video povezave ali v tretji državi, je dejal Putin.
Aktivneje se je v pogovore z glavnimi akterji vključil tudi Izrael. Premier Naftali Benet se je v soboto najprej v Moskvi sestal s Putinom. Zatem se je pogovarjal tudi z Zelenskim, s katerim sta se v zadnjih 24 urah slišala trikrat. Benet se je v Berlinu sestal tudi z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Izrael ima po Benetovih besedah moralno obveznost, da pomaga ustaviti spopade v Ukrajini, četudi možnosti za uspeh “niso velike”.
K prekinitvi spopadov v Ukrajini in vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za begunce je pozval tudi papež Frančišek. Izrazil je tudi pripravljenost, da bi Vatikan pomagal pri vzpostavljanju miru. V ta namen sta v Kijev odpotovala dva kardinala.
Proti vojni v Ukrajini so že v soboto v več evropskih mestih potekali protesti. Danes pa so nasprotovanje ruski invaziji na Ukrajino izražali tudi številni Rusi. V Moskvi, Sankt Peterburgu in drugod je bilo po navedbah oblasti prijetih okoli 3500 ljudi, ki so se udeležili “neodobrenih shodov”.
Ljudje so se udeležili protestov kljub strogi zakonodaji, ki je v veljavi v Rusiji in ki določa visoke kazni za “lažne novice in diskreditacijo oboroženih sil”.
Medtem ko nad Rusijo visijo stroge sankcije, ki so jih proti posameznikom in podjetjem zaradi invazije uvedle EU in zahodne zaveznice, pa v Moskvi zatrjujejo, da se Rusija zaradi sankcij Zahoda ne počuti izolirane.
A kot kaže, mednarodne sankcije vendarle puščajo posledice na rusko gospodarstvo. Ruska letalska družba Aeroflot je namreč sporočila, da bo s torkom ustavila vse mednarodne lete, z izjemo letov v belorusko prestolnico Minsk. Ameriška ponudnika kreditnih kartic Visa in Mastercard pa sta sporočila, da začasno ustavljata delovanje v Rusiji.
Spopadi v Ukrajini in tudi zahodne sankcije proti Rusiji pa ne vplivajo na dobavo ruskega plina Evropi, so zatrdili v ruskem energetskem gigantu Gazprom. Plinovodi v Ukrajini so sicer zaradi spopadov poškodovani na šestih mestih, a kot zagotavljajo v Moskvi, plin proti Evropi teče nemoteno.
Pripravila Simona Grmek
