Iz Ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da je Evropska komisija razširila seznam tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki zaradi svoje invazivnosti pomenijo grožnjo rastju in živalstvu na območju Evropske unije.
Seznam je dopolnila s 17. vrstami 26. julija 2019, tako da je sedaj na seznamu 66 vrst, za katere veljajo najstrožji ukrepi. Prepovedano jih je gojiti, razmnoževati, kupovati, prodajati, izmenjevati ter spuščati v naravo. Prepoved pa začne veljati od 15. avgusta 2019 dalje.
Najcenejši in najbolj učinkoviti ukrepi s katerimi preprečujemo ali pa odstranimo invazivne tujerodne vrste so, da jo odstranimo takoj ob naselitvi, ali pa le to poskušamo preprečiti. Zato je dobro, da se pozanimamo, preden posadimo novo rastlino, ki je izredno trdoživa ali pa hitro raste. Iz akvarijev in ribnikov ne smemo spuščati v naravo živali ali odlagati rastlin. Poskrbeti moramo, da je opuščenih zemljišč čim manj, saj se prav tam invazivne tujerodne vrste še posebej hitro in uspešno naselijo.
Na seznam so dodali več okrasnih dreves in trav, ki so iz vrtov in parkov že pobegnile v naravo, ter tudi vodne rastline, ki so priljubljene zlasti pri akvaristih.
Med štirimi novimi živalskimi vrstami sta ribi in ptica. Nova na seznamu, ki se v naravi Slovenije že pojavljata sta drevo veliki pajesen in riba sončni ostriž. Veliki pajesen je izredno skromen, saj preživi tudi v manjših razpokah v asfaltu ali ob stavbah, zato se je razširil že po večini slovenskih mest. Zaradi rasti korenin postopoma povzroči poškodbe na infrastrukturi, ker pa ustvarja videz zanemarjenosti zelenih površin je nadloga tudi vzdrževalcem javnih ter zunanjih površin. Iz mest pa se je še razširil tudi v naravo, kjer izganja domorodno rastje. Pozorni pa moramo biti pri odstranjevanju, saj je sok velikega pajesna nevaren, če imamo ranjene ali ožuljene roke, saj lahko povzroči vnetje srčne mišice. Zato je potrebna uporaba rokavic.
Sončni ostriž je zaradi svojega privlačnega videza akvarijska riba, če pa ga ljudje spustijo v naravo pa je plenilec, ki uničuje ribji zarod ter tekmuje z domorodnimi vrstami za življenjski prostor. Križa se lahko z drugimi vrstami rib, prav tako pa lahko prenaša zajedavce.
FOTO: Ministrstvo za okolje in prostor: Paul Veenvliet
S celotnega seznama Evropske unije je bilo v Sloveniji opaženih 18 vrst, a so volovsko žabo predstavniki nevladnih organizacij uspešno odstranili iz narave. Zaradi svoje razširjenosti v naravi, pa težave povzroča 11 vrst: kopenske rastline sirska svilnica, žlezava nedotika, orjaški dežen in veliki pajesen ter vodna rastlina zahodna račja zel ter živali: nutrija, pižmovka, signalni rak in rak trnavec, riba psevdorazbora in želva popisana sklednica (rdečevratka in rumenovratka).
Na evropskem seznamu pa ni vseh vrst, ki so v Evropski uniji oziroma v Sloveniji močno invazivne. Takšen primer je japonski dresnik, ki je močno razširjen ob številnih rekah, jezerih in potokih v Sloveniji. Po mnenju strokovnjakov je ta že tako razširjen, da tudi uvrstitev na seznam Evropske unije njegovih škodljivih vplivov ne bi zmanjšala.
FOTO: Ministrstvo za okolje in prostor: Nejc Jogan
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je spomladi predstavilo osnutek novelacije Zakona o ohranjanju narave, ki bo podrobneje uredil področje invazivnih tujerodnih vrst. Pričakujejo, da bo zakon sprejet v letu 2020, pripravljajo pa tudi uredbo, ki bo določila pristojne službe, ukrepe za preprečitev nenamernega vnosa ali širjenja invazivnih tujerodnih ukrepanje v primeru zgodnjega odkritja in obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst. Pri pisanju predpisov Ministrstvo za okolje in prostor upošteva tudi izkušnje, ki so jih v Sloveniji pridobili v lanskem in letošnjem letu, še posebej po izpustu rakov močvirskih škarjarjev, ki so prenašalci bolezni in zato huda grožnja našim potočnim rakom. V Sloveniji so hitro ukrepali tudi v primeru novo odkrite rastline kudzu v slovenskem Primorju. Kudzu je plezalka, ki izredno hitro raste, tudi 18 metrov letno. Zato lahko prerašča celo drevesa in preprečuje njihovo rast. Prvič so ga odstranjevali v Strunjanu.
Gozdarski inštitut Slovenije skupaj z zavodom Symbiosis, Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom RS za varstvo narave od leta 2016 izvaja projekt LIFE Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (ARTEMIS). Na njihovi spletni strani si lahko ogledate tudi priročnik za prepoznavo tujerodnih vrst in preberete nasvete, kako urediti naravi prijazen vrt. Prek spletne aplikacije jim lahko sporočite tudi svoja opažanja o pojavu invazivnih tujerodnih vrst v naravi. Projekt LIFE sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor. Preverite TUKAJ.
Podroben seznam tujerodnih vrst pa si lahko ogledate TUKAJ.
VIR: GOV. SI
