Na finančnih trgih smo že čez polovico sezone objav poslovnih izidov podjetij za tretji letošnji kvartal. V času pisanja je že 270 podjetij od 500 v ameriškem S&P500 indeksu objavilo aktualne poslovne izide, med katerimi so najslabše izide kar se upada dobička tiče v medletni primerjavi zabeležili v energetskem (-87%) in industrijskem sektorju (-60%). Najvišja rast dobička pa je dosedaj bila zabeležena zdravstvenem (+11%) in tehnološkem sektorju (+6%).
Najvišji upad prihodkov je zabeležen pri energetskem sektorju (-34%), najvišja rast prihodkov pa pri zdravstvenem sektorju (+12%). Slednji kljub dobrim poslovnim izidom v letošnjem letu ni predrag, saj njegovo razmerje med ceno delnic in njihovo dobičkonosnostjo znaša 21, medem ko je to pri S&P500 indeksu 26, kar gre za najvišjo razliko v zadnjem desetletju. Iz tega bi lahko sklepali, da je ameriški zdravstveni sektor, napram celotnemu trgu in glede na raven dobičkonosnosti, v povprečju podcenjen.
Ena od možnih razlag glede relativno nižjih cen zdravstvenih delnic je lahko v tem, da trg pričakuje zmago Joe Bidna oziroma demokratov na ameriških predsedniških volitvah. Kar se zdravstvenega sektorja tiče se je zmaga demokratov zgodovinsko jemala kot nekaj kar bi slabo vplivalo dobičkonosnost v branži. Na temu mestu se je pravilno vprašati ali tudi tokrat to res drži? Odgovor je verjeno ne, saj je Joe Biden predstavnik korporativnega sveta ob tem, da njegov program obljublja, 1,5 bilijona dolarjev javne potrošnje namenjene za zdravstvo v naslednjem desetletju.
Morebitna zmaga Joe Bidna in demokratov bi verjetno pomenila takojšno fiskalno stimulacijo najverjetneje težko vsaj 2 bilijona dolarjev, kakor tudi povišanje javne potrošnje za infrastrukturo v prihodnjih letih, za kar naj bi se tudi namililo okoli dveh bilijonov dolarjev. To so zelo visoke investicije in vzpodbude saj je celotni bruto domači proizvod ZDA v 2019 znašal 21,4 bilijonov. Takšne investicije bi lahko v prihodnje povzročile tudi dvig obrestnih mer v ZDA iz sedanjih ničelnih stopenj, kakor tudi pojav začasne višje ravni inflacije v 2021 ali 2022.
Tako fiskalno stimulacijo, kakor tako infrastrukturno potrošnjo bodo trgi v prihodnje z navdušenjem pospremili, manj navdušeni pa bodo ob morebitnem povišanju davkov, ki bi ga lahko pričakovali v prihodnjih letih ob morebitni zmagi demokratov. Težko pa je pričakovali, da bo Biden višje davke uvajal pred letom 2022, saj bo njegov (ali Trumpov) fokus v prihodnjem letu usmerjen v gospodarsko rast ZDA. Torej v že v tem in naslednjem letu lahko v ZDA neglede na volilni izid pričakujemo fiskalno stimulacijo, morda višjo javno potrošnjo v infrastrukturo, predvsem pa nikakršnega povišanja davkov. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bodo ZDA v prihodnjem letu, neglede na izid volitev, med državami z najvišjo rastjo za zahodu.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
