V zadnjem mesecu dni je globalni delniški trg v poprečju pridobil 5 odstotkov, ker sta se najbolje odrezala nemški indeks DAX (+8%) ter ameriški indeks pretežno tehnoloških podjetij NASDAQ (+8%). S tem tednom pa se je čez lužo začela sezona objav poslovnih izidov podjetij za letošnji drugi kvartal. Med prvimi so, kot običajno, poročale največje ameriške banke JP Morgan, Citi Grup, Goldman Sachs in Wells Fargo. Ameriške banke so v drugem kvartalu v povprečju zaznale sedem odstotni upad pri izdajanju posojil gospodinjstev, medtem ko so vse zabeležile rast na delu investicijskega bančništva, kakor tudi pri trgovanju, saj so vlagatelji zaradi višje volatilnosti na trgih v primerjavi z enakim obdobjem lani tudi trgovali več, kar je vodilo v več zbranih provizij borznega posredništva pri bankah. Kljub temu delnice ameriškega bančnega sektorja ostajajo na štiri letnem dnu in sicer predvsem zaradi napovedi glede znižanja letošnjih dividend in zaradi rekordnih rezervacij, ki so jih banke oblikovale za namen morebitnega blaženje prihodnjih negativnih finančnih posledic Covida-19 na svoje poslovanje.
Ko bodo tveganja, ki izvirajo iz nižjega globalnega povpraševanja in prihajajočih dolžniških težav nekaterih podjetij urejena, bodo ponovno krepkeje pridobile tudi delnice omenjenih ameriških bank, do takrat pa lahko več ali manj pričakujemo, da se bodo njihove cene gibale okoli trenutnih nivojev. To okrevanje bo sicer v veliki meri odvisno tudi od okrevanja kitajskega gospodarstva. To se je v drugem letošnjem kvartalu v medletni primerjavi povečalo za 3,2 odstotka, kar je mnogo bolje od rekordnega 6,8-odstotnega krčenja kitajskega gospodarstva v letošnjem prvem kvartalu glede na enako obdobje lani.
Glede na lansko prvo polovico leta se je kitajsko gospodarstvo v prvi letošnji polovici sicer skrčilo za 1,6 odstotka. Proizvodnja na Kitajskem s pomočjo države sicer raste že od konca marca in je v mesecu juniju bila za 4,8 odstotka višja kot lanskega junija, medtem ko maloprodaja še nekoliko šepa, saj je bila ta v juniju 1,3 odstotka nižja kot lani. To nam priča o tem, da je Kitajska ob državni pomoči zagnala svojo velikansko industrijsko proizvodnjo, medtem ko gospodinjstva še vedno manj trošijo. V času nižje proizvodnje produkcije na zahodu, je smiselna strateška poteza Kitajske dodatno pospešiti domačo proizvodnjo in zahodne trge v kriznem obdobju preplaviti s cenejšimi produkti.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
