V pričakovanju ohlajanja stimulativnih politik

money-167733_960_720

Vse od velike zmage demokratov na lanskoletnih ameriških volitvah so kapitalski trgi v pričakovanju sprejetja več bilijonske javne potrošnje za že dotrajano infrastrukturo v ZDA. Sprejetje v dolarjih več bilijonov vrednega infrastrukturnega načrta v ZDA bo neposredno pozitivno vplivalo na cene delnic v kemični industriji, industriji gradbenih materialov, industriji električnih vozil, rudarski industriji, električni opremi, obrambni industriji, itd Pričakujoča krepko povišana ameriška javna potrošnja bo skratka pozitivno vplivala na cene določenih delnic, skorajda sočasno pa prihajamo v obdobje omejevanja spodbujevalnih politik, ki bo predvsem skozi omejevanje monetarne ekspanzije, neposredno vplivalo na cene na celotnem kapitalskem trgu.

Ameriška centralna banka (Fed) trenutno napoveduje, da bo krčenje odkupov obveznic napovedala novembra, medtem ko naj bi z odkupi v celoti prenehala nekje na polovici leta 2022, kar pomeni, da bodo donosnosti na desetletne ameriške obveznice začele gravitirati proti trem odstotkom. Lahko pa da bodo šle tudi preko. Dejansko še ni zagotovila, ali bo Fed začel omejevati odkupe obveznic novembra, decembra ali januarja naslednje leto, gotovo pa bo to začel v bližnji prihodnosti. Skratka, v ZDA prihajamo v obdobje rastočih donosnosti na dolžniške papirje, kar bo podražilo dolžniško financiranje podjetij v dolarjih in bo lahko dodatno okrepilo valuto.

Z zvišanjem donosnosti na državne obveznice se vsem drugim vrednostnim papirjem na trgu zviša oportunitetni strošek, to pa jih poceni. Predvsem dražji sektorji na delniškem trgu, za katere v prihodnje pričakujemo visoke dobičke, kot je tehnološki sektor, bodo z rastočimi donosnostmi na obveznice mnogo bolj pod pritiskom kot bolj tradicionalni sektorji gospodarstva.

Cenovni pritiski ostajajo na evrskem območju in se zaradi visokih cen energentov najverjetneje še ne bodo zelo hitro končali. Krepko zvišanje evropskih cen plina v zadnjih tednih je sicer okrepilo verjetnost, da bodo evropske vlade v skrajnem primeru racionalizirale dobavo električne energije podjetjem oziroma gospodinjstvom. To bi pustilo negativen pečat na okrevanju. Ob rastočih cenah energentov pa smo priča tudi zastojem v nemški pridelovalni industriji. Avgusta se je v Nemčiji proizvodnja skrčila za 4,7 odstotka, predvsem zaradi skoraj 18-odstotnega medmesečnega upada proizvodnje avtomobilov. Težave v dobavnih verigah in proizvodnji avtomobilov se bodo verjetno zavlekle v naslednje leto.

Besedilo: mag. Lojze Kozole, ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.