Avgustovsko deževje in julijski vetrolom sta po prvih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije poškodovala več kot 1500 kilometrov gozdnih cest v 67 občinah. Večina jih ostaja neprevoznih, kar onemogoča gospodarjenje na približno 15 odstotkih površine gozdov, so sporočili z zavoda. Po prvi oceni bo za sanacijo potrebnih okoli 50 milijonov evrov.
Neurja, ki smo jim priča v zadnjih dneh, so v državnih gozdovih po prvih ocenah poškodovala najmanj 150.000 m3 lesne mase.
Neurja so tudi minulo noč povzročila škodo v gozdovih, po prvih ocenah je bilo podrtega 50.000 kubičnih metrov drevja, največ na jugovzhodu Slovenije. Znana je tudi natančnejša ocena škode v vetrolomu 12. in 13. julija – podrtega in poškodovanega je bilo za več kot 300.000 kubičnih metrov drevja, je sporočil zavod za gozdove.
Mineva leto dni od katastrofalnega gozdnega požara na Krasu, ki je v primežu vročinskega vala in suše izbruhnil 15. julija lani ter v 17 dneh zajel 3700 hektarov površin. V izjemni akciji so ogenj ukrotili gasilci in drugi posredovalci iz vse države. Zdaj pristojni hitijo s čiščenjem in pogozdovanjem prizadetih površin.
Po prejetju peticije za ohranitev Dobravskega gozda s 365 podpisi je slovenjgraški župan Tilen Klugler danes napovedal, da bodo skušali podpisnikom v največji meri ugoditi. Poudaril je, da še ni mogoče govoriti o tem, kolikšen bo poseg v gozd, če bo sploh potreben. To bo odvisno od mnenja kmetijskega ministrstva, je dejal.
Zaradi načrtov Mestne občine Slovenj Gradec, da del kmetijskih zemljišč, ki bodo namenjena načrtovani južni obvoznici, nadomesti z novimi, ki bi jih dobili tudi s posekom dela Dobravskega gozda, je stekla akcija zbiranja podpisov pod peticijo Ohranimo Dobravski gozd. Na občini ob tem navajajo dvoličnost nekaterih podpornikov peticije.
Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki letos v ospredje postavlja povezanost zdravja gozdov in ljudi ter vlogo trajnostne skrbi za gozdove pri blaženju podnebnih sprememb. V okoljski organizaciji Focus so ob tem izpostavili pomen trajnostnega upravljanja in povečevanja gozdnih površin, predvsem pa ohranjanja primarnih gozdov
Z višanjem temperatur postanejo dejavni tudi smrekovi podlubniki oziroma lubadarji, ki v slovenskih gozdovih povzročijo največ škode, opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Težavo predstavljajo tudi v urbanem okolju, zato na ministrstvu lastnike smrek pozivajo, naj v primeru znakov napada takoj izvedejo sanitarno sečnjo.
V Slovenj Gradcu so v polnem teku priprave na licitacijo vrednejšega lesa. Vendar imajo letos zaradi vremena precej težav pri pripravah na 17. licitacijo.
Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije ponovno pripravljajo že 17. licitacijo vrednejšega lesa, ki tradicionalno poteka na območju Slovenj Gradca.
