Danes bo sončno, popoldne so predvsem v severni polovici Slovenije možne posamezne nevihte.
Občine morajo prvo oceno škode, nastale v nedavni ujmi, popisati in sporočiti upravi za zaščito in reševanje do 1. septembra. Ob velikem obsegu škode pa je marsikje težava, kako zagotoviti zadostno število popisovalcev. V Skupnosti občin Slovenije so se po pomoč obrnili tudi na pristojna ministrstva in različne institucije.
Po nevihtah in neurjih, ki so v juliju in avgustu prizadele večji del države, humanitarne organizacije pozivajo vse, ki so ob tem utrpeli škodo, da le-to čim prej prijavijo.
Vlada bo v interventni zakon po nedavni ujmi zapisala tudi predlog, po katerem bi tisti, ki so utrpeli resno škodo, prejeli pomoč v višini sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov, je na novinarski konferenci po sestanku vlade s humanitarnimi organizacijami dejal minister za delo Luka Mesec. Za izplačila bodo skrbeli centri za socialno delo.
Da bo sanacija posledic poplav čim hitrejša, je vlada že v začetku avgusta sprejela novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Voda je za seboj pustila opustošenje. Prizadeti sta dve tretjini države. Škoda bo znašala več milijard evrov.
Predsednik vlade Robert Golob se bo popoldne srečal s predstavniki humanitarnih organizacij in z njimi spregovoril o nadaljnjih ukrepih za pomoč ljudem, ki so v nedavni vodni ujmi utrpeli škodo. Ta teden je sicer po napovedih pričakovati tudi vladno oblikovanje predloga posebnega interventnega zakona z ukrepi po povodnji.
Humanitarne organizacije do 28. avgusta zbirajo izpolnjene vloge prosilcev za pomoč po nedavnih ujmah. Vlada je za ta namen humanitarnim organizacijam namenila skupno dobrih 11 milijonov evrov, največ Rdečemu križu in Slovenski Karitas. Dodeljena sredstva bodo namenjena neposredno prizadetim prebivalcem, višina bo odvisna od stopnje škode.
Pri Rdečem križu Slovenije so vse od noči iz 3. na 4. avgust 2023, ko so našo državo zajele rekordne padavine, v nenehnem uresničevanju njihovega glavnega poslanstva – pomagati ljudem.
Predvsem zaradi zemeljskih plazov nekatere koroške občine tudi dva tedna po ujmi še niso zaključile z intervencijskimi deli. Med drugim so v slovenjgraški občini našteli okoli 170 plazov, v dravograjski več kot 240. Nekatere občine sporočajo, da še potrebujejo prostovoljce in napovedujejo čistilne akcije. Po občinah je v teku ocenjevanje škode.
